Ena izmed pomembnejših znanj dermatologa je diagnoza pigmentiranih (in nepigmentiranih) lezij kože in sluznice z glavno funkcijo zgodnjega odkrivanja sumljivih ali malignih lezij. Sem spadajo predvsem klinično atipični melanocitni nevusi, melanom, predkancerozne spremembe (aktinične keratoze), maligni epitelijski tumorji, kot sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom. V zadnjih desetletjih se je na področju dermatoskopije okrepila diagnostika zato so dermatološki pregledi pomembni za prepoznavanje in razlago kožnih znakov in simptomov.

Med njimi zavzema prevladujoč položaj epimikroskopska diagnostika, ki dermatologu omogoča, da vizualno “vstopi” v lezijo in jo analizira, kar olajša klinično diagnostiko.

Najbolj znana je dermatoskopija kože. Vključuje analizo pacientove kože od glave do pete in prepoznavanje pigmentiranih in nepigmentiranih lezij ali tistih, ki so odkrito sumljive.

Z dermatoskopijo lahko dermatologinja postavi pravo diagnozo nevarnih kožnih sprememb, kot so melanom in različne vrste kožnih karcinomov. Ker je s pomočjo dermatoskopa kožna površina osvetljena in povečana, se lahko vidi posamezne žilice, pigmentne depozite, pore, spremembe keratina, vzorce melanina,

Ob tem je pomembno poudariti, da je pomembno periodično samoopazovanje kože (npr. vsake 1-3 mesece po tuširanju), pri čemer se opazuje že obstoječe ali na novo nastale pike ali izrastke, ki pritegnejo našo pozornost (znak “grde račke”).
Pri samoopazovanju bodimo pozorni na akreditirana merila (ABCDE), ki kažejo na sumljive spremembe na naši koži.  Če smo zaskrbljeni, je priporočljivo čimprej opraviti dermatološki pregled.

Pregled kože po merilih ABCDE

A = asimetrija (oblika, barva znamenja)

B = nepravilni robovi znamenja

C = prisotnost več barv v znamenju

D = velikost znamenja je > 5 mm

E = če nastane novo, dvignjeno znamenja, takoj obiščite dermatologa

Pregledamo kožo celega telesa tudi hrbet in ramena, ne pozabimo prostor med prsti, podplate, dlani, lasišče, ušesa in genitalni predel.
Osebe, ki imajo večje tveganje ali so jim že odstranjevali displastične nevuse ali melanom, je priporočljivo, da opravijo redna samooceno enkrat mesečno.

Kaj naredi specialist med pregledom znamenj?

Zbira podatke, ki jih posreduje pacient, oceni morebitne dejavnike tveganja, oceni kožo in sluznice, od glave do pet, analizira in dokumentira  kožne lezije s posebnimi analognimi in digitalnimi prikazovalnimi orodji. Na podlagi trenutnih smernic za dermoskopsko prakso, digitalno snemanje vseh znamenj pri posamezniku nima praktične vrednosti. Na koncu dermatologinja svetuje in vam da posebne indikacije glede na značilnosti pacientove kože. V primeru diagnostičnega suma (klinično atipična pigmentirana lezija, sum na epitelijske neoformacije) svetuje ali bi bilo potrebno znamenje oceniti še histološko. V tem primeru se lahko opravi lokalna biopsija ali pa popolna ekscizija znamenja, ki se ga pošlje na histološki pregled..

Zakaj je koristna epimikroskopska diagnostika?

Poleg ocene znamenj se epimikroskopska diagnostika rutinsko uporablja pri diagnozi epitelijskih tumorjev (bazaliom, ploščato celični karcinom), pri prepoznavanju drugi kožnih sprememb (aktinične keratoze) in pri diagnozi benignih pigmentiranih in nepigmentiranih lezij. Te ocene so koristne in potrebne, kadar želi pacient odstraniti kožne lezije v estetske ali funkcionalne namene, zlasti kadar je predvidena uporaba površinskih tipov odstranjevanj (laser, RF ablacija,…).