SELEKTIVNA LASERSKA TRABEKULOPLASTIKA (SLT) je danes prva terapija na novo odkritega glavkoma pred medikamentozno terapijo, morda premalo uporabljena metoda zdravljenja kroničnega glavkoma in očesne hipertonije. Poseg je neagresiven in neboleč. S posebnim laserjem v zelenem delu spektra (frekvenčno podvojeni Q-switched Nd-YAG laser) žarke usmerimo na trabekulum v zakotju, s čimer zmanjšamo upor odtoku očesne vodice in s tem v znižamo očesni pritisk. Očesni pritisk se zniža v okoli 60 – 70 % primerov. Rezultat takega zdravljenja po trenutnih podatkih drži 3 leta v okoli polovici zdravljenih oči. Zdravljenje se takrat ponovi.

VISKOKANALOSTOMIJA je operativna tehnika, ki spada med globoke sklerotomije in je v uporabi od leta 1991. Ta neperforativna tehnika operacije glavkoma, ki jo je pred desetljetji razvil profesor Robert Stegmann, dr. med. iz Pretorije, je bila razvita z namenom izogniti se pogostim komplikacijam trabekulektomije. Pri viskokanalostomiji se očesa ne odpira, ampak se od zunaj vstopi v Schlemmov kanal, odstrani se zunanjo steno kanala, v notranji steni kanala pa se mehansko očisti bazalno membrano, ki je največji vzrok povečanega upora prekatne vodice, ter tako pride do trabekuluma, skozi katerega pa prekatna vodica pronica brez upora. Le ta se zbira v jezercu pod skleralnim lapnom, iz njega teče po fiziološki poti skozi ostija v Schlemmov kanal in odtod v venski krvni obtok.

Slabost tehnike je, da se kirurško narejena ostija pogosto zapro, ker so na meji normalnega Schlemmovega kanala in operativne rane, kjer je ogromno vnetinh mediatorjev in fibrina. To tehniko pri nas uporabljamo v kombinaciji z delno trabekulektomijo.

TRABEKULEKTOMIJA je klasičen kirurški poseg za zdravljenje glavkoma. Skozi umetno narejeno okence se spelje prekatna vodica iz notranjosti očesa v podveznično blazinico, od koder se posrka v veznične žile. Očesni tlak ima 5 let po operaciji urejen 75% bolnikov. Zaradi brazgotinjenja v predelu skleralnega režnja se tlak lahko po operaciji ponovno zviša. Ker se gre za perforativni poseg, se med operacijo pritisk zniža nenadno, zaradi česar so možne številne komplikacije (krvavitev v sprednji prekat, plitev sprednji prekat, katarakta, odstop mrežnice, endoflamitis, makularni edem, ipd.). Zaradi filtracijske blazinice se lahko pojavijo pozni zapleti (delni oz. kronični konjunktivitis, pozni endoftalmitis, ipd.). Pri nas to tehniko uporabljamo, ko laserska trabekuloplastika ali viskokanalostomija nista uspešni.

GLAVKOMSKIMI IMPLANTI (Baerveldt, Molteno, Ahmed) so rezervirani za zdravljenje hujših oblik glavkoma, ko odpovedo vse ostale tehnike. Tanka silikonska cevčica drenira očesno vodico iz sprednje očesne sobice v podveznični prostor. Pri nas teh tehnik ne uporabljamo.

DESTRUKCIJA CILIARNIKA (ciklofotokoagulacija) je rezervirana za najhujše oblike neovaskularnega glavkoma, ko se z nobeno drugo tehniko očesnega pritiska ne da znižati in se ta efekt doseže z uničenjem ciliarnega telesa, kjer nastaja očesna vodica. Tehnika je zelo agresivna z mnogimi stranskimi učinki, nadomešča pa jo mikropulzna ciklofotokoagulacija, ki ima bistveno manj stranskih učinkov in se lahko uporablja tudi pri pacientih, ki še vidijo.