Glavkom – tihi tat vida: zakaj je pravočasen pregled pri okulistu ključnega pomena

Vid je eno naših najpomembnejših čutil, vendar se mnoge očesne bolezni razvijajo neopazno in brez opozorilnih znakov. Med njimi ima posebno mesto glavkom – bolezen, ki jo pogosto imenujemo tudi »tihi tat vida«, saj lahko dolgo časa napreduje brez bolečin in brez očitnih težav.

Glavkom je eden najpogostejših vzrokov nepopravljive izgube vida oziroma slepote po svetu. Njegova največja nevarnost je, da poškodbe vidnega živca, ki nastanejo zaradi bolezni, ni mogoče povrniti. Zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.

Kot poudarja dr. Franci Šalamun, specialist oftalmolog v Medicinskem centru VID:

»Pri glavkomu ni dovolj, da izmerimo samo očesni tlak. Oceniti moramo celotno stanje očesa – videz in delovanje vidnega živca, vidno polje ter po potrebi opraviti dodatne preiskave. Le tako lahko pravočasno odkrijemo spremembe in zaščitimo vid.«

Kaj je glavkom?
Glavkom je skupina očesnih bolezni, pri katerih pride do postopne poškodbe vidnega živca – živca, ki prenaša informacije iz očesa v možgane.
Najpogosteje je povezan s povišanim očesnim tlakom, vendar je pomembno razumeti, da glavkom ni samo bolezen »visokega pritiska v očesu«.
Nekateri ljudje imajo lahko povišan očesni tlak brez poškodb vidnega živca, pri drugih pa se glavkom razvije tudi pri normalnih vrednostih očesnega tlaka.
Zato je za diagnozo pomembna celostna okulistična ocena.

Zakaj je glavkom nevaren?
Glavkom običajno napreduje počasi. V začetnih fazah bolnik pogosto: nima bolečin, vidi normalno, ne opazi sprememb.
Bolezen najprej prizadene periferni vid. Možgani dolgo časa nadomeščajo manjše izpade, zato jih človek pogosto ne zazna. Ko pacient začne opažati, da se mu vidno polje zožuje, je lahko poškodba vidnega živca že pomembna.

Dr. Franci Šalamun pojasnjuje:

»Pri glavkomu želimo bolezen odkriti takrat, ko pacient še dobro vidi in nima težav. Namen zdravljenja ni izboljšati vida, ampak ohraniti vid, ki ga pacient še ima.«

Kateri so najpogostejši simptomi glavkoma?
Pri najpogostejši obliki – kroničnem glavkomu odprtega zakotja – simptomi pogosto niso prisotni.
Zato je redni pregled pomemben predvsem pri ljudeh z večjim tveganjem.

Pri napredovali bolezni se lahko pojavijo:

• slabši periferni vid,


• občutek, da se zaletavate v predmete ob strani,


• težave pri vožnji,


• težave pri orientaciji v prostoru,


• zoženo vidno polje.

Pri akutnem glavkomu z zaprtim zakotjem, ki je redkejši, pa lahko nastopijo nenadni simptomi:

• močna bolečina v očesu,


• rdeče oko,


• zamegljen vid,


• pojav mavričnih krogov okoli luči,


• glavobol,


• slabost in bruhanje.

Takšno stanje zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Kdo ima večje tveganje za razvoj glavkoma?
Glavkom lahko prizadene vsakogar, vendar je tveganje večje pri določenih skupinah. Starost nad 40 let S staranjem tveganje za glavkom narašča. Zato so preventivni pregledi po 40. letu zelo pomembni.

Glavkom v družini
Dednost ima pomembno vlogo. Če ima bližnji sorodnik glavkom, je tveganje večje.

Povišan očesni tlak
Visok očesni tlak je eden pomembnih dejavnikov tveganja, vendar sam po sebi še ne pomeni, da ima oseba glavkom.

Sladkorna bolezen
Diabetes lahko vpliva na žilje očesa in poveča tveganje za različne očesne zaplete, med drugim tudi za glavkom.

Druge skupine z večjim tveganjem
Sem sodijo tudi:

• osebe z zelo visoko


• ljudje po poškodbah očesa,


• bolniki, ki dolgo uporabljajo kortikosteroide,


• osebe z določenimi spremembami vidnega živca.

Zakaj merjenje očesnega tlaka ni dovolj?
Veliko ljudi meni, da normalen očesni tlak pomeni, da je oko zdravo. To ni vedno res. Nekateri bolniki razvijejo glavkom tudi pri normalnem očesnem tlaku. Prav tako imajo nekateri ljudje povišan očesni tlak, vendar brez poškodb vidnega živca. Zato celovit pregled vključuje več elementov:

• Meritev očesnega tlaka – pomaga oceniti pomemben dejavnik tveganja.


• Pregled vidnega živca- okulist oceni videz glave vidnega živca in morebitne spremembe.


• Pregled vidnega polja- s to preiskavo ugotavljamo, ali so prisotni izpadi v vidnem polju.


• OCT preiskava-optična koherentna tomografija omogoča natančno slikanje struktur mrežnice in vidnega živca ter pomaga odkriti zgodnje spremembe.

Dr. Šalamun poudarja:

»Največja prednost sodobne diagnostike je, da lahko spremembe odkrijemo zelo zgodaj, še preden pacient sam opazi kakršnokoli poslabšanje vida.«

Kako zdravimo glavkom?
Glavkoma danes ne znamo popolnoma pozdraviti, lahko pa ga zelo uspešno nadzorujemo. Cilj zdravljenja je zmanjšanje tveganja nadaljnje poškodbe vidnega živca. Možnosti zdravljenja vključujejo:

• Kapljice za znižanje očesnega tlaka so najpogostejša oblika zdravljenja. Pomembno je redno in pravilno jemanje terapije.


• Lasersko zdravljenje. Pri določenih oblikah glavkoma lahko laser izboljša odtok očesne tekočine in pomaga zmanjšati očesni tlak.


• Operativno zdravljenje. Pri nekaterih bolnikih, kjer kapljice ali laser niso dovolj učinkoviti, pride v poštev kirurško zdravljenje.

Ali lahko glavkom preprečimo?
Nastanka glavkoma ne moremo vedno preprečiti, lahko pa veliko naredimo z zgodnjim odkrivanjem. Pomembni so:

• redni okulistični pregledi,


• poznavanje družinske obremenitve,


• urejena sladkorna bolezen,


• zaščita oči pri poškodbenih tveganjih,


• dosledno zdravljenje, če je glavkom že odkrit.

Pogosta vprašanja (FAQ)

Ali glavkom vedno povzroči slepoto?
Ne. Če ga odkrijemo dovolj zgodaj in ustrezno zdravimo, lahko večina bolnikov ohrani dober vid vse življenje.

Ali glavkom boli?
Najpogostejša oblika glavkoma ne boli. Prav zato je nevarna, saj lahko napreduje neopazno.

Ali lahko normalno vidim in imam glavkom?
Da. V začetnih fazah je vid lahko povsem normalen.

Pri kateri starosti naj opravim prvi pregled za glavkom?
Splošno priporočamo redne okulistične preglede po 40. letu, še posebej pri osebah z dejavniki tveganja.

Če imam visok očesni tlak, ali to pomeni, da imam glavkom?
Ne nujno. Visok očesni tlak poveča tveganje, diagnoza pa temelji na celotni oceni očesa.

Ali se izgubljeni vid zaradi glavkoma lahko povrne?
Žal ne. Poškodbe vidnega živca so trajne. Zato je najpomembnejše pravočasno odkrivanje in preprečevanje napredovanja.

Kako pogosto potrebujem pregled?
Pogostost je odvisna od starosti, dejavnikov tveganja in izvidov. O tem odloči okulist.
Glavkom je bolezen, pri kateri je čas eden najpomembnejših dejavnikov. Ker se pogosto razvija brez opozorilnih znakov, je preventivni pregled najboljši način zaščite vida.

Dr. Franci Šalamun zaključuje:

»Pri glavkomu ne zdravimo samo očesa, ampak varujemo pacientovo prihodnost in njegovo samostojnost. Največ lahko naredimo takrat, ko bolezen odkrijemo pravočasno.«

Če ste starejši od 40 let, imate glavkom v družini, sladkorno bolezen ali druge dejavnike tveganja, je priporočljiv redni okulistični pregled.

V Medicinskem centru VID izvajamo celovite okulistične preglede z namenom zgodnjega odkrivanja in spremljanja bolezni, ki lahko vplivajo na kakovost vida.